Ste že naš član?
Prijava registracija
Pokličite nas
05 364 66 17
Košarica
Košarica je prazna
Polcar Official Distributer

Bitka luči - Halogenske, Xenonske, LED ali laserske?

06.03.2017

Avtomobilski žarometi so izjemen primer razvijanja tehnologije, ki v kratkem času preraste v standardno opremo. Zaradi hitrega napredka in standardizacije pa se običajno prehitro pozabi, kaj se je dogajalo v času od prve acetilenske žarnice do današnjih LED in laserskih luči.

Bitka luči - Halogenske, Xenonske, LED ali laserske?
Zgodovine se bomo v tem prispevku le dotaknili, saj se bomo osredotočili na žaromete, ki so trenutno na trgu in spoznali njihove lastnosti – prednosti in slabosti. 

Halogenske luči – trenutno najbolj razširjene v uporabi

Standardna oprema velike večine avtomobilov so trenutno halogenski žarometi iz dveh razlogov: so enostavne in cenovno ugodne. V normalnih okoliščinah je življenjska doba halogenk okoli 1000 ur in nadomestne žarnice ne stanejo celega bogastva. Vendar pa se vse več avtomobilskih proizvajalcev oddaljuje od uporabe halogenk, predvsem zato, ker niso energetsko učinkovite. Pri svojem delovanju se namreč močno segrejejo in pri tem oddajajo svetlobo, toplota pa je pravzaprav izgubljena energija. Druga težava je, da so halogenske žarnice izjemno občutljive – če jo na primer primete za stekleni del z umazanimi rokami, na njej ostanejo sledovi in se ne segreva enakomerno ter se zato izjemno skrajša življenjska doba žarnice. Vendar ne pozabimo na prednosti: halogenske žarnice ustvarijo spodobno svetlobo za najmanj denarja, jih je enostavno zamenjati, lahko se jih zatemni in pridejo v veliko različnih velikostih in jih je zato moč namestiti na številne modele vozil. 
 
 

Ksenonske luči (HID) – več svetlobe ob manjši porabi

Ksenonske luči prepoznamo po kratici HID, ki pomeni »high intensity discharge« -  v prevodu visoko-energetske razelektritvene žarnice. So bolj učinkovita rešitev, predvsem zaradi temperature pri kateri delujejo in količine svetlobe, ki jo generirajo. Delovanje ksenonskih luči je najlažje primerjati z delovanjem neonskih luči – imamo zaprta cev, napolnjeno s plini in elektrode, skozi katere teče električni tok. Nasprotno poimenovanju, ksenonke ne delujejo na plin ksenon, ampak na mešanico plinov, ksenon pa se uporablja le za prižig žarometov. Namreč ravno čas, ki ga ksenonski žaromet porabi za pričetek optimalnega delovanja, je njihova slabost. 
 
Če ksenonske primerjamo s halogenkami opazimo naslednje razlike: 
  • ksenonske luči oddajo več svetlobe od halogenskih (3000 lumnov napram 1400 lumnov) in zato omogočajo boljšo vidljivost za voznika,
  • za delovanje porabijo manj električne energije in posledično tudi manj goriva,
  • imajo 2x daljšo življenjsko dobo od halogenk.
Vendar pa imajo tudi nekaj slabosti: so dražje za zamenjavo in vzdrževanje, so bolj zapletene v sestavi, potrebujejo nekaj časa za segrevanje in optimalno delovanje, niso najboljša izbira za dolge luči. Če luči nimajo nastavljenega pravega kota snopa svetlobe, so lahko izjemno moteča za nasproti vozeča vozila. Ksenonke prepoznamo po rahlo modro obarvani svetlobi. 
 
 

 

LED luči – vse bolj uporabljena tehnologija avtomobilskih luči

LED luči so zagotovo najbolj raziskano področje tehnologije pri avtomobilskih proizvajalcih. Vsaj na papirju namreč zgleda, da bo to nova masovno sprejeta tehnologija za avtomobilske luči, vendar je potrebno premostiti kar nekaj ovir na poti do cilja. Princip delovanja LED luči je težko razložiti: gre za premikanje negativnih elektronov proti pozitivnim luknjam skozi polprevodnik. Ko elektron pade v luknjo, odda energijo v obliki fotona (najmanjši delec svetlobe) v procesu imenovanem elektroluminiscenca. Če ta postopek pomnožimo več tisočkrat, dobimo konstantno svetlobo. Po količini svetlobe LED luči umeščamo nekje med halogenke in ksenonke, imajo pa dobro usmerjen snop svetlobe in se jih lahko prilagaja v različne oblike, ker so majhne po velikosti. Največja prednost: izjemno majhna poraba električne energije.
Imajo pa nekaj slabosti – čeprav pri delovanju ne oddajajo toplote, se segreva spodnji del LED diod, kar predstavlja težavo, saj je ta spodnji del potrebno hladiti. Zaradi tega je LED žaromete težje oblikovati in so dražji od ksenonskih. 
 
 

Laserske luči – nov hit pri vozilih višjega razreda

BMW in AUDI se na vso moč trudita, da bi se laserski žarometi čim prej razvili in uveljavili. Nova tehnologija namreč obljublja boljše luči od LED žarometov in predvsem bolj kompaktno obliko. Vendar, ko govorimo o laserju, najprej pomislimo na nevarno svetlobo, ki lahko poškoduje – kako je torej to združljivo z avtomobilskimi žarometi? Tako kot pri ksenonskih žarometih, je laser tukaj le del tehnologije ustvarjanja snopa svetlobe. Sistem uporablja kombinacijo laserjev, ki svetijo v majhna ogledala in usmerjajo energijo v majhne leče, ki vsebujejo rumen fosforjev plin. Ta substanca ob stiku z laserskim žarkom močno zažari in ustvari snop svetlobe, ki ga potrebuje žaromet. Svetloba je lahko do 1000x močnejša kot pri LED lučeh, pri čemer porabi le okoli polovice električne energije, barva svetlobe pa je skoraj enaka dnevni svetlobi. 
Trenutno so laserski žarometi pri BMWju in Audiju namenjeni le za dolge luči, saj so izjemno dragi. Njihova slabost je tudi, da potrebujejo ohlajanje, sam proizvedejo veliko več toplote kot sistemi LED.  
 
 

Našo ponudbo žarometov si lahko ogledate tukaj.